IRSKA (2) - Severna Irska (Belfast, Titanic)

Očaralo me je mesto BELFAST. Mogoče zato, ker sem pričakovala umazano industrijsko mesto. Nedeljsko jutro, obsijano s soncem, je mesto naredilo tako čisto, pričaralo ga je v čisto drugačni luči. Pečat da tudi kruta zgodovina, na kar spominjajo visoki zidovi.




Včasih je bilo to bogato in cvetoče mesto. O tem pričajo stare in veličastne zgradbe v mestu, ki se lepo zlivajo z modernimi zgradbami, ki so nastale na mestih ruševin. Več tisoč stavb je bilo namreč uničenih zaradi eksplozij IRE ipd.


staro in novo
spomenik Spirit of Belfast



ZIDOVI v Belfastu ločijo protestantske od katoliških delov. Onemogočajo verske spopade oz. ohranjajo mir, da vsak lahko živi na svojem delu v miru. Dobrih 20 km jih je vseh skupaj. Prvi zid je bil postavljen v 70-ih letih, kot začasna rešitev nemirov.

ZID MIRU - zid, ki ločuje in ohranja mir
Pravzaprav je že nekaj let bolj ali maj mirno, zidove so želeli porušiti ampak prebivalci pravijo, da ne, da se tako počutijo bolj varne. Najbrž bo čas prinesel svoje. Do takrat pa so tudi do 7m visoki zidovi prava turistična atrakcija.



Belfast je ponosen na to, da je bil tu zgrajen TITANIK. Pravijo: „She was fine when she left here“. A splet okoliščin je kriv, da se je v ledeno goro zaletel bočno in 50.000 tonski parnik se je potopil v manj kot 3. urah. Od 2224 potnikov jih je preživelo 710. Vsem ostalim je posvečen spomenik žrtvam v Belfastu.

In Memory of those who died on the 15th April 1912



Del ladjedelnice, kjer so izdelali TITANIC je danes muzej, ohranili so suhi dok in legendarna žerjava „Samson in Goljat“, ki so ju uporabili pri gradnji. H+W pomeni Harland-Wolff, ladjedelniško podjetje, ki je gradilo Titanic.



TITANIC je leta 2012 dobil svoj muzej v obliki ladje oz. ledene gore . Zgrajen je na mestu nekdanje ladjedelnice HW, kjer so gradili Titanic.
muzej Titanic, videli smo ga samo od zelo daleč

Ne vem sicer kako so v tistih časih Titanic gradili, prikazali so samo kako so ga splavili iz suhega doka. V interaktivnem centru za obiskovalce je vse nazorno prikazano, pravzaprav preveč podrobno.

zgradba s črpalkami


Zgradba s črpalkami (the Pump-House) je bila zgrajena 20 let pred Titanicom. 3 bloki so bili namenjeni suhemu doku z imenom Alexandra in 3. za dok Thompson, v katerem je bil Titanic. Suhi dok (angl. Dry Dock) Thompson je bil tisti čas največji na svetu, dokončan je bil leta 1911.

Titanic 1911

Titanic so gradili od 31. marca 1909 in ga splavili 31. maja 1911

Šele po sprehodu po suhem doku smo dobili občutek kako velik in mogočen je bil Titanic.



Na koncu doka so originalna vrata preko katerih je Titanic zaplul v morje.


Potem pa na sever Severne Irske na Giant's Causeway in v Londonderry/ Derry.


Belfast - Statue "a better tomorrow for all of us"



Belfast- predmestje


**********

Za boljše razumevanje še beseda o severnoirskem sporu. Tako, zelo na kratko, da bo mogoče bolj jasno za kakšne spore sploh gre.

Irska je že stoletja na severu pretežno protestantska in na jugu katoliška. V 16. in 17. stol. so Angleži načrtno naseljevali Irsko s protestanti in s tem začeli prve spore s katoliki.

Leta 1921 se je 6 grofij na jugu odcepilo od skupne države Irske, razglasili so Republiko Irsko. Neodvisnost je izbojevala IRA. Irska Republikanska Armada, osrednja ne-vojaška organizacija katoliških Ircev. Tista IRA je bila čisto nekaj drugega kot jo poznamo danes.

Leta 1955 so se začeli prvi povojni teroristični napadi IRE, ki so trajali vse to leta 1962. Sledilo je začasno premirje. IRA je bila bolj politična kot verska, vero so imeli bolj za izgovor.

12-17. 8. 1969 so se zgodil prvi večji krvavi ulični boji v Londonderryu in Belfastu. Kasneje je policija je v nekaterih mestnih okrožjih Belfasta in Londonderrya ustanovila NO-GO-AREAS, kar je bil še poseben povod za nemire. Severnoirski katoliki so bili na S.Irskem zelo diskriminirani (zaposlovanje ipd), ulični boji so nastali zaradi sovraštva katoliške manjšine do protestantov. Večji spopad je nastal s pohodom protestantov ob obletnici zmage protestantov nad katoliki iz leta1690 (Protestanti iz Reda Oranževcev se s pohodi že stoletja spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni 12. julija 1690. Pohodi so vedno v tednu okrog 12. julija, po tradiciji ne smejo potekati na nedeljo)

IRA se je takrat razdelila na zmerno »uradno Iro« (ki je kasneje ustanovila Delavsko stranko) in »radikalno krilo Ire«, ki je zgrabila za orožje in »zaščitila« katoliško manjšino, nastala je teroristična IRA kot jo poznamo danes. Neodvisna, financirana od zunaj (predvsem so jo financirali anonimni bogati irski Američani).

Ker sta za spopade potrebni vsaj dve strani, je bil nasprotnik "katoliške" Ire "protestantski" UVF, ki je že leta 1966 napovedal vojno Iri. Kasneje je UVF nadomestila UDA. V terorističnih dejanjih z več 100 aktivistih na obeh straneh je do leta 1980 umrlo več kot 600 ljudi.

Marca 1972 je Britanska vlada prevzela oblast nad Severno Irsko (S. Irska ima s tem poslanca v londonskem parlamentu). Leta 1973 z referendumom odločijo, da ostanejo v Veliki Britaniji, kar Ire ne ustavi, napadati začne tudi tam. Nato končno leta 1994 IRA razglasil konec vojaških operacij in leta 1997 tudi premirje, leta 1998 so podpisali Velikonočni mirovno sporazum. A spopadi se nikoli čisto zares končali.
(več o tem na RTV in dijaški.net

Komentarji

  1. Interesting history captured in these scenes.
    Thank you for sharing at http://image-in-ing.blogspot.com/2016/08/purple-passion.html

    OdgovoriIzbriši
  2. Dosta zanimljivih građevina na sjeveru Irske.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

😊❤