DOVŽANOVA SOTESKA IN DOM POD STORŽIČEM

Letošnji avgustovski dopust sem namenila enodnevnim izletom. Dovžanova soteska je tako blizu mojega doma, da se mi je zazdelo, da bi jo morala videti. Tudi zato, ker so preteklo leto pričeli  z obnovo.



Skozi Dovžanovo sotesko  teče reka Tržiška Bistrica ob njenem levem bregu pa glavna cesta za Jelendol. Po desnem bregu je urejenih več učnih in sprehajalnih poti.

Prvo parkirišče se nahaja v vasi Čadovlje. Ker pa so tam potekala dela (se mi zdi, da delajo nov most preko Bistrice) sva se zapeljala višje proti predoru. Tik pred njim je majhno parkirišče in nov most preko Bistrice. 


Sonce je ravno zasijalo po soteski in sprehod po urejeni poti je bil prijeten. Ena pot je vodila na razgledno točko in se žal končala »sredi poti«, nadaljevati bi morala po klinih …. da se ne bi zaplezala sva se vrnila nazaj proti avtu.



Skozi predor sva se zapeljala po cesti in nekaj 100m naprej parkirala na »glavnem« parkirišču. Po novem mostu preko slapišča sva odšla proti naselju Na Jamah in naprej prosti Razstavno-izobraževalnem-središču RIS v kraju Dolina.






Dobro označena pot se je spremenila v slabo označeno pot a izgubiti se nisva mogla. V soteski pač slediš strugi reke.

Pot nanju je pripeljala direktno na dvorišče neke hiše, a nič zato, domačin je bil izredno prijazen. Smo malce poklepetali in sva odšla naprej. Potem pa proti RIS, a je bilo zaprto.

Pot sva nadaljevala (z avtom) v Jelendol. Bolj zaradi firbca. Vas je… malce čudna, tako, da sva se obrnila in vrnila.






Turistične ponudbe v dolini ni kaj dosti, zato sva se odpeljala v kraj LOM (700 m/m). Lepa vasica, a se nisva ustavila. Pot naju je vodila proti Domu pod Storžičem. 5-kilometrsko makadamsko pot sva prekinila na pol poti, avto pustila na mini parkingu ob cesti in se povzpela v hrib. Pisalo je 20 min, pa je nekdo pripisal še +10 min. Nisem gledala na uro, ampak ker grem v breg v prvi prvi prestavi je šlo res počasi.

Na cilju pa… pravi planinski dom, za razliko od drugih postojank imajo odličen golaž (goveji, s čebulo in brez moke) in zelooooo dobre žgance.


V dneh, ko se proti Bledu in Bohinju vali pločevina in so zastoji na dnevnem redu je bil obisk Dovžanove soteske res blagodejen za dušo in telo. Še so pri nas kotički, ki niso med »top 10« a še kako vredni obiska.

ps: še vedno pa ne vem kdo je Dovžan, po katerem soteska nosi ime. In zakaj je Google zapisal DoLžanova soteska. 

Komentarji